MEDNARODNI HACK4CLIMATE

Eva Tisaj Žnidaršič se je že kot študentka računalništva in informatike pogosto udeležila različnih hekatonov. S prijatelji so ustanovili Društvo računalničarjev, kjer že sedem let pripravljajo največji študentski hekaton DragonHack. Eva je zaposlena pri podjetju Bankart, kjer se ukvarja z mobilnimi denarnicami in Flik takojšnjimi plačili (NLB Pay, DH Denarnik, Mdenarnic@, Flik Pay). Lahko vam pomaga z metodami iskanja in opredeljevanja idej, ki jih uporabljajo produktni vodje. Z veseljem vam bo pomagala pri preverjanju možnosti glede vaše ideje in svetovala glede končne predstavitve ideje. Zanimivost: Letos je za ozimnico pripravila 30 litrov paradižnikove omake.

Leandro Madrazo je profesor arhitekture in direktor raziskovalne skupine ARC inženiring in arhitektura La Salle na Univerzi Ramon Llull v Barceloni. Ena od raziskovalnih usmeritev skupine je razvoj energetskih informacijskih sistemov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Primer tega raziskovalnega dela so aplikacije ENERHAT/ENERPAT, ki združujejo podatke o energetski učinkovitosti z drugimi informacijami o stavbah. Bil je koordinator projekta sedmega okvirnega programa SEMANCO – Semantična orodja za zmanjševanje ogljika pri urbanističnem načrtovanju (2011–2014), na podlagi katerega je nastala platforma EECITIES , danes pa koordinira projekt H2020 TIMEPAC – Na poti k inovativnim metodam za ocenjevanje in certificiranje energetske učinkovitosti (2021–2024).

João Bravo Dias je inženir za raziskave in razvoj pri EDP NEW in sodeluje pri projektih, ki jih financira Evropska unija, in sicer pri projektih H2020, povezanih s pametnimi mesti, pametnimi stavbami, skupnostmi na področju obnovljivih virov energije, nizkoenergijskimi stavbami in obnovljivo energijo, kot so POCITYF, SATO in ABC21. Danes je vodja lokacije svetilnika Évora pri projektu POCITYF, katerega cilj je ustvariti energetsko pozitivno okrožje v mestih z zaščiteno kulturno dediščino.
Preden se je pridružil EDP NEW, je delal kot raziskovalec na Naravoslovni fakulteti Univerze v Lizboni, kjer je sodeloval na oddelkih za energijo in podnebje.
João je doktoriral iz meteorologije (Univerza v Lizboni, Portugalska), pri čemer je preučeval vpliv podnebnih sprememb na porabo energije v stavbah in vpliv variabilnosti proizvodnje fotovoltaike na prilagodljivost stavb. Magistriral je iz energetskega in okoljskega inženirstva (Naravoslovna fakulteta Univerze v Lizboni, Portugalska), magistrsko nalogo pa je opravil na oddelku za gradbeno fiziko na Tehnični univerzi v Eindhovnu (Nizozemska).

Miha Juvan je solastnik podjetja, ki se ukvarja z rešitvami trajnostne mobilnosti: poleg bike sharing sistemov, podjetje vodi tudi Center trajnostne mobilnosti v Kranju in Postojni, pripravlja mobilnostne načrte, svetuje na področju mirujočega prometa, umešča objekte TM v prostor. Miha je soavtor trenutne ureditve prometa v Kranju, uvedel je sisteme za izposojo koles, avtomobilov ter električno vozilce v Kranju. Vodi 1. slovenski multimodalni center. Njegov materni jezik je slovenščina, govori pa še angleško in hrvaško. Pozna tudi osnove nemščine in ruščine.

Dr. Jernej Tiran je geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2011. Njegova raziskovalna zanimanja obsegajo področja politične geografije, trajnostne mobilnosti in prostorske dostopnosti, svoja raziskovalna spoznanja pa rad deli z javnostjo v obliki zemljevidov. Vse od rojstva živi v Ljubljani in si življenja v njej brez kolesa skoraj ne predstavlja. Jernej je namreč navdušen mestni kolesar, nekoč tudi aktiven član Ljubljanske in Slovenske kolesarske mreže. Na daljše razdalje se čedalje pogosteje poslužuje javnega prevoza ter se vedno bolj spogleduje z življenjem brez avtomobila. V prostem času je strasten nabiralec gob (lani se je ponje prvič odpravil z avtobusom), rad uživa v dobri hrani, vinih in jazzu ter je velik športni navdušenec; obožuje zlasti smučarske skoke in košarko, ki jo poleg badmintona tudi redno prakticira. Je tudi predsednik Ljubljanskega geografskega društva.

Milena Černilogar Radež na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo vodi Sektor za trajnostno mobilnost, ki je del Direktorata za prometno politiko. Po izobrazbi je profesorica fizike in magistrica znanosti s področja jedrske energetike. Trajnostna mobilnost, posebno pa kolesarjenje, je njen življenjski slog. Kolesari po dnevnih opravkih, na kolesu pa preživi tudi veliko prostega časa. Tako je prekolesarila ob Renu, Donavi, Dravi, Muri ter s kolesom prečila Dolomite in Alpe. Poleg tega je v mandatu 2009 - 2012 predsedovala Kolesarski zvezi Slovenije in v letih 2013 in 2014 vodila profesionalno gorsko kolesarsko ekipo "Blackthorn GT".

V letih nabiranja strokovnih in vodstvenih izkušenj v različnih podjetjih ga je pot peljala po zelo raznolikih, a hkrati medsebojno povezujočih se področjih gradbeništva tako v povezavi s Slovenijo kot na mednarodni ravni. Že med študijem in tudi potem je pridobil veliko različnih izkušenj na področjih projektive, vodenja projektov v energetiki ter pri rekonstrukciji obstoječih objektov in novogradenj zahtevnih objektov. Interdisciplinarnost in povezanost, iskanje novih rešitev so bili vedno izziv in vodilo njegovega dela, zato je vedno stremel k napredku in hkrati vračanju. Vse te izkušnje, znanje in zavedanje so ga pripeljali na začetek lastne poti, na kateri skozi zelene rešitve vse skupaj prenaša v svet.

Podjetje CoGreen skladno z opisano vizijo trgu ponuja večjo povezanost med naravnimi materiali s poudarkom na konoplji in zelenimi tehnologijami ter pomaga sooblikovati okvire trajnostne gradnje v Sloveniji in širše. Svoje poslanstvo vidijo v celovitih rešitvah gradnje s konopljo, s katerimi izboljšujejo bivanjske pogoje ljudi in so hkrati odgovorni do okolja in planeta.

Mag. Mojca Štritof-Brus je pravnica in magistra znanosti, zaposlena na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije kot pomočnica direktorja in vodja Pravnega sektorja od leta 2005. Pred tem je bila zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor. Med drugim je opravila tudi pravosodni izpit (danes pravniški državni izpit), izobraževanje v okviru druge generacije usposabljanja Fast stream, izobraževanje iz evropskega prava na Université Libre de Bruxelles ter bila predstavnica Slovenije v ekspertni skupini – projektu Evropske komisije na temo EU market for open-ended real estate funds (OEREFs). Enajst let je bila direktorica medijske družbe iz Ljubljane in se v tem času ukvarjala z medijskim svetovanjem, izdajo strokovnih revij ter izvajanjem evropskih in nacionalnih projektov na temo medijske pismenosti, multikulturnosti, varstva in izobraževanja narodnostnih manjšin, delovanja Evropske unije, varstva okolja, energetske pismenosti, trajnostnega razvoja, varstva kulturne dediščine, spodbujanja enakih možnosti in ukrepov kmetijstvu ter z obravnavo drugih evropskih aktualnih tem. Strokovno se udejstvuje ter sodeluje kot predavateljica v izobraževalnih programih in projektih na področju stanovanjske zakonodaje, delovanja javnih skladov, urejanja prostora in gradnje objektov, varstva okolja, evidenc nepremičnin in zemljiške knjige, varstva osnovnih podatkov, medijske in energetske pismenosti.

Sanja Burnazović je vodja Investicijskega sektorja na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Koordinira in vodi delo sektorja pri izvajanju lastnih investicij sklada na področju pridobivanja javnih najemnih stanovanj ter izvedbi javnih razpisov, pozivov in programov s področja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, bivalnih enot, oskrbovanih stanovanj in drugih produktov Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Ukvarja se tudi z razvojno-raziskovalno dejavnostjo na področju trajnostne gradnje, kjer prispeva strokovna znanja, poglede in izkušnje, pridobljene v projektih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in pri delu sodnega izvedenstva, sodeluje pri izvajanju Tehničnih pogojev v stanovanjski gradnji TPSG in digitalizaciji procesov gradnje stavb. Aktivna je pri diseminaciji pridobljenih znanj in piše strokovne članke s področja dela.

Nela Halilović je vodja projektov v organizaciji IPoP, ki se ukvarja s trajnostnim prostorskim razvojem. Specializirana je za trajnostno mobilnost in ustvarja kampanje za spodbujanje hoje in kolesarjenja na kratkih razdaljah. Magistrirala iz geografije in je bila med študijem aktivno vključena v dejavnosti in organe Društva mladih geografov lovenije in Evropskega geografskega združenja. Poleg svojega dela je Nela tudi gorsko kolesarska vodnica, ki uči spretnosti, ki pomagajo pri premagovanju zahtevnih terenov, tudi v mestnih okolij.

Luka Mladenovič je raziskovalec na področju trajnostne mobilnosti in urbanističnega načrtovanja na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. Od leta 2021 poučuje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V zadnjih letih je sodeloval na vrsti evropskih in nacionalnih raziskovalnih projektov za spodbujanje hoje in kolesarjenja kot oblike nevne mobilnosti in načrtovanja mest kratkih poti.

Mag. Miha Tomšič je bil po končanem univerzitetnem študiju najprej zaposlen kot raziskovalec in asistent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, od leta 1998 pa deluje na Gradbenem inštitutu ZRMK, kjer je vodja dejavnosti in nosilec naziva višji razvojni sodelavec. Kot avtor in soavtor redno objavlja strokovne in znanstvene članke ter druge publikacije s področja svojega dela. Je član ocenjevalne komisije za podeljevanje znaka kakovosti v graditeljstvu (ZKG) in predavatelj v programih usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajo energetskih izkaznic, energetske svetovalce, energetske preglednike, upravljavce energije, inšpektorje in upravnike stavb. Sodeluje v številnih strokovnih in stanovskih organizacijah, med drugim je član izvršnega odbora združenja ICOMOS Slovenija in slovenski predstavnik v Mednarodnem znanstvenem odboru ICOMOS za energijo in trajnostnost (ISCES). Do leta 2019 je bil član Upravnega odbora Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo (Green Building Council Slovenia). Leta 2013 je pridobil licenco neodvisnega izdelovalca energetskih izkaznic, od leta 2015 pa ima tudi status konzultanta DGNB, ki ga podeljuje Nemško združenje za trajnostno gradnjo.

Aidan Cerar je sociolog, ki se je izobraževal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in Univerzi Leuphana Lüneburg v Nemčiji. Na Inštitutu za politike prostora (IPoP) se ukvarja s trajnostnim urbanim razvojem, skupnostnimi praksami, ustvarjanjem prostora in trajnostno mobilnostjo, predvsem pa sodelovanjem javnosti v urejanju prostora. Sodeluje tudi v raziskavah in predava na fakultetah. Sodeloval je pri ustanavljanju Knjižnice REČI, socialne inovacije, in razvoju nove oblike podpore lokalnim pobudam, imenovani Zunaj. Je soavtor Celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana in član Društva za prostorska vprašanja Maja Farol.

Mojca Balant je krajinska arhitektka z večletnimi izkušnjami s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, načrtovanja odprtega prostora ter načrtovanja prometa. Z različnimi projektantskimi skupinami je s soavtorji prejela več nagrad na več domačih in mednarodnih natečajih. Od leta 2011 je zaposlena na Urbanističnem inštitutu RS, kjer se v okviru evropskih in nacionalnih projektov ukvarja z upravljanjem mobilnosti, Celostnimi prometnimi strategijami, pripravo smernic na področju trajnostne mobilnosti ter integracijo prometnega in prostorskega načrtovanja. Najbolj jo zanimajo odprt javni prostor v naseljih, hoja in kolesarjenje.

Guido PELLIS je italijanski neodvisni svetovalec, ki sodeluje z italijanskim Nacionalnim inštitutom za varstvo in raziskave okolja (ISPRA) in Univerzitetnim konzorcijem za socialno-ekonomske raziskave in okolje. Izobrazba: naravoslovje, gozdarstvo in podnebne spremembe. Strokovno znanje in izkušnje: ocene zalog ogljika v ekosistemih ter Smernice IPCC sektorja LULUCF in njihovo izpopolnjevanje. Sodeloval je pri nacionalnih in evropskih raziskovalnih projektih o interakciji med zemljišči in podnebjem, pri pripravi italijanskih nacionalnih poročil o evidencah in pri projektu ICAT za uskladitev zmogljivosti poročanja držav, ki niso vključene v prilogo I, z novimi zahtevami iz Pariškega sporazuma.

Dr. Boštjan Mali, znanstveni sodelavec, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine, GIS

Boštjan Mali je študiral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz gozdarstva. Izobraževanje je nadaljeval na isti univerzi in leta 2012 doktoriral na interdisciplinarnem študijskem programu Varstvo okolja. Od leta 2007 je zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije, trenutno kot znanstveni sodelavec na Oddelku za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine. Pri svojem delu se ukvarja predvsem z ocenjevanjem emisij in odvzemov zaradi rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (LULUCF), vključno z napovedmi z uporabo modelov. Boštjan Mali je sodeloval pri pripravi Nacionalnega gozdnogospodarskega obračunskega načrta, Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050.

Emil Cienciala je zaposlen kot vodja oddelka za raziskave in znanost na Inštitutu za raziskovanje gozdnih ekosistemov – IFER, Jilove u Prahy, in sodeluje z Inštitutom za raziskovanje globalnih sprememb Češke akademije znanosti v Brnu na Češkem. Njegovi strokovni interesi vključujejo gozdarstvo, ekologijo gozdne proizvodnje ter strategije prilagajanja in blaženja posledic v povezavi z okoljskimi spremembami. Poučuje gozdarstvo na Naravoslovni fakulteti Južnočeške univerze v Čeških Budjejovicah. Že več kot 15 let je nacionalni strokovnjak za poročanje o toplogrednih plinih v sektorju rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (LULUCF) za UNFCCC in KP. Deluje tudi kot certificirani sektorski pregledovalec nacionalnih evidenc toplogrednih plinov v okviru UNFCCC.

Scapelab je arhitekturni biro, ustanovljen leta 2001. Ustanovil ga je Marko Studen, ki je diplomiral na Ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in magistriral na Univerzi Columbia v New Yorku. Boris Matić in Jernej Šipoš sta po desetih letih sodelovanja leta 2018 postala njegova partnerja. Biro Scapelab je med drugim prejemnik arhitekturne nagrade Piranesi (Čufarjev trg, 2005), zlatega svinčnika (Slovenska cesta, 2015) in Plečnikove nagrade (Tehnološko središče ELES, 2019).

Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad., je diplomirala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in po študiju na isti fakulteti kot mlada raziskovalka in asistentka na predmetnem področju Stavbarstvo nadaljevala raziskovalno delo ter doktorirala na področju toplotnega odziva stavb. Od leta 1994 je zaposlena na Gradbenem inštitutu ZRMK, zdaj kot vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo, njeno ožje razvojno področje pa je trajnostna gradnja. Deluje na področju URE in OVE pri novogradnjah in prenovah, skoraj ničenergijskih stavbah in trajnostni gradnji. V zadnjih letih je na teh področjih vodila vrsto domačih in mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov (v okviru H2020, LIFE, 7. OP, Inteligentna energija – Evropa, Interreg, COST, EUREKA). Je tudi vodja programa usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic in habilitirana visokošolska predavateljica za predmetno področje Upravljanje nepremičnin.

dr. Boris Sučić (moški), univ. dipl. inž. el.; višji strokovni sodelavec, vodja projektov. Boris Sučić je strokovnjak na področju energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, upravljanja povpraševanja po energiji, energetskega načrtovanja in optimizacije, spremljanja zmogljivosti in modeliranja energetskih sistemov v industriji. Njegovi raziskovalni interesi so povezani zlasti z vlogo trajnostnega načrtovanja v industriji in povezovanja z urbanim okoljem. Dejavno je sodeloval v različnih projektih za javni in zasebni sektor na področju upravljanja energije v stavbah, energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, proizvodnje distribuirane električne energije in varstva okolja. Bil je namestnik vodje projekta pri pripravi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za Slovenijo. Sodeloval je tudi pri pripravi slovenskih nacionalnih programov na področju energetske učinkovitosti (nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost), obnovljivih virov energije (nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije) in energetskega načrtovanja (nacionalnega energetskega programa) ter vodil več dejavnosti za industrijo in javni sektor (energetske preglede, energetske meritve, svetovanje, usposabljanje ipd.).

Laura Saikku je višja raziskovalka Centra za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo pri Finskem inštitutu za okolje v Helsinkih, Finska. Doktorirala je iz filozofije in je docentka znanosti za področje okoljskih ved na Univerzi v Helsinkih. Trenutno vodi projekt Evropske unije Life, ki je namenjen izvajanju podnebnih ukrepov na Finskem. Projekt CANEMURE, ki je usmerjen v doseganje ogljične nevtralnosti v občinah in regijah, poteka v obdobju 2018–2024 in so ob sodelovanju 22 partnerskih organizacij za njegovo izvajanje namenjena sredstva v višini 15,3 milijona EUR. Osrednja točka njenih raziskav je vzdržnost proizvodnih in potrošniških sistemov z vidika življenjskega cikla, ovir in dejavnikov, ki omogočajo uvajanje nizkoogljičnega krožnega gospodarstva v praksi ter okoljskih vplivov rabe zemljišč.

Dr. Niamh Gibbons dela na področju rabe zemljišč in sektorske politike na irskem Ministrstvu za okolje, podnebje in komunikacije. Je inženirka gradbeništva za nizke gradnje, ki je delala v akademskih krogih, na področju svetovanja ter v lokalnem in javnem sektorju. Pred tem je delala na Univerzi v Cambridgeu v Centru za pametno infrastrukturo in gradbeništvo ter bila vodja tečaja za bodočo infrastrukturo in grajeno okolje. Doktorirala je na University College v Dublinu ter diplomirala in magistrirala na Trinity College v Dublinu.