Kočevski gozdovi so bili v preteklih letih prizadeti zaradi vetroloma, žledoloma in napada podlubnikov. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je konec leta 2020 potekala obnova gozdov s sadnjo na površini cca. 5 ha, ki je bila po sanaciji prepuščena naravnemu pomlajevanju. Pred ujmami je na tem območju v lesni zalogi prevladovala smreka, ki so jo v preteklosti tradicionalno pospeševali zaradi gospodarske pomembnosti.
Aktivnosti v zvezi s sadnjo v letu 2020 so vključevali pripravo sadilnih načrtov, izbor in nakup sadik ustreznih drevesnih in grmovnih vrst, provenienc in vzgoje, določitev gostote sadnje, izbor podizvajalca, pripravo tal in nego, označitev jeder s količenjem, pripravo zakopa s prevzemom sadik in sadnjo. Večji del površine (tj. 3 ha) je bil že predhodno ograjen, dodatno pa so bile sadike pred objedanjem divjadi zaščitene s premazi.
Sistem sadnje je potekal po inovativnem pristopu obnove gozdov, ki ga je oblikoval dr. Gregor Božič s sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije. Obnova je bila izvedena v državnih gozdovih v sodelovanju z družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o. in Zavodom za gozdove Slovenije KE Pogled, OE Kočevje. Cilj je osnovati stabilen gospodarski gozd, ki bo zagotavljal trajnost funkcij v spreminjajočih se podnebnih razmerah v spodnjem višinskem pasu dinarskega območja. Na predhodno zakoličeni površini je bila oblikovana mreža za sadnjo avtohtonih nosilnih drevesnih vrst, kot so hrast graden, bukev, gorski javor in jelka. Za povečanje biotske pestrosti smo posadili tudi plodonosne vrste, kot so divja češnja, hruška in jablana ter jerebika in enovratni glog.
S kombinirano obnovo želijo povečati delež ciljnih drevesnih vrst in ohraniti kakovostno zasnovo naravnega mladja. Smreka, ki se mestoma dobro naravno pomlajuje, bo imela vlogo predkulture za zaščito naravnega in posajenega mladja ciljnih drevesnih vrst. Ohranjali bodo vitalne dele ostanka starega sestoja ter pospeševali kvalitetne osebke iz naravnega mladja. Uspešnost novega pristopa obnove bodo spremljali do izteka projekta leta 2026.
Slika: Razvoz markirnih kolov po površini (Foto: Gregor Božič)
Slika: Sadike so bile po dostavi nemudoma prepeljane v zakop znotraj ograjene površine. Sadike, ki so bile namenjene za sadnjo izven ograje so bile premazane z zaščitnim premazom proti objedanju (Foto: Ana Simčič)
Slika: Delavci pri sadnji gorskega javorja (Foto: Andreja Ferreira)
Slika: Površina po uspešno zaključeni obnovi (Foto: Andreja Ferreira)
Slika: Na sanirani površini je ostalo nekaj odraslih dreves. Rdeče obarvani količni označujejo mesta, kjer smo zasadili gorski javor, rumeni količki pa zasajeno divjo hruško. (Foto: Boštjan Mali)