Gozdarski inštitut Slovenije je v torek, 3.11.2021, v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organiziral spletno delavnico »Kmetijska tla kot medij za vezavo toplogrednega CO2«, katere se je udeležilo 87 udeležencev iz vrst odločevalcev (MKGP, MOP), svetovalcev (KGZS), predavateljev/pedagogov (fakultete, NGO, razvojne agencije…) in druge strokovne ter splošne javnosti. Dogodek je moderiral dr. Gal Kušar.
Dr. Andreja Ferreira predstavila projekt LIFE IP CARE4CLIMATE in aktivnosti v sklopu C8, katerega vodi Gozdarski inštitut Slovenije. Poudarila je, da v Sloveniji primanjkuje kadrov na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), ki imajo ključno vlogo za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. Stanje bomo v projektu izboljšali z izobraževalnimi delavnicami na tem področju.
Delavnico je vodil dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta Slovenije. V prvem sklopu je predstavil morfološke lastnosti tal, ki so pomembne za vezavo ogljika. Nadaljeval je s predstavitvijo kislosti tal, kationske izmenjevalne kapacitet hranil, zračne in vodne lastnosti tal ter organomineralnega kompleksa v tleh. V drugem sklopu je predstavil vlogo talne organske snovi (TOS) v tleh, kroženje C skozi tla in ukrepe Programa razvoja podeželja (PRP) za ohranjanje/povečevanje vsebnosti TOS v kmetijskih tleh. Poudaril je, da se ogljik v okolju nahaja povsod, v tleh, vodi in kamninah. Tla zadržujejo velike količine ogljika in so pomembna »postaja« v njegovem kroženju. V tleh ga je potrebno zadrževati in povečevati v obliki TOS – trajnejšega humusa.
Ključni ukrepi za zmanjševanje emisij TPG in povečanja ponora C v kmetijskih tleh so pospešeno uvajanje ohranitvene (konzervativne) obdelave tal in prehod iz konvencionalne obdelave (oranje, obračanje, mešanje tal, uporaba mineralnih gnojil in težke mehanizacije) v ohranitveno obdelavo. Država je financirala sredstva za ukrepe v okviru programa PRP za poljedelstvo in zelenjadarstvo (petletni kolobar, gnojenje z organskimi gnojili, setev rastlin za podor, konzervirajoča obdelava tal, ozelenitev njivskih površin), hmeljarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, trajne travinje, habitate, ekst. travnike, steljnike, planinsko pašo in druge rabe. Ugotovili so, da je pomemben del ukrepov prispeval k povečevanju talne organske snovi in med njimi ni bilo škodljivih ukrepov.
Prisluhnili smo tudi posnetemu intervjuju dr. Roka Miheliča (Univerza v Ljubljani, BF), ki je izpostavil, da ohranitveno kmetovanje prispeva k blaženju klimatskih sprememb, ker ne povzroča veliko emisij. Pri takem načinu kmetovanja prihranimo 2-3x več časa in porabimo 2-3x manj goriva.
Naslednji intervjuvanec je bil pridelovalec Branko Majerič, ki je pionir ohranitvenega kmetovanja v Sloveniji in meni, da se mora kmetijstvo spremeniti kot odgovor na podnebne spremembe. Predstavil je prednosti takega kmetovanja, med katere sodi tudi povečevanje organske snovi v tleh in manjša poraba fosilnih goriv. Poudaril je, da pri svojemu delu prihrani strošek vsaj štirih litrov glifosata na hektar, ker plevel mehansko uničijo pred setvijo. Naštel je še druge ekonomske prednosti takega kmetovanja: investicija v mehanizacijo je za najmanj dvakrat nižja, za najmanj štirikrat se zmanjša tudi delovni čas na enoto površine, manjša je vodna in vetrna erozija prsti. Poudaril je, da so kmetijska tla pri ohranitvenemu kmetovanju nosilnejša, strukturnejša, se ne zaskorjajo, hitreje in več padavinske vode vpijejo, so mikrobiološko aktivnejše, v tleh se kopiči več talne organske snovi. Izpostavil je, da je za sekvestracijo ogljika treba nujno zmanjšati posege v tla saj konvencionalna obdelava tal povzroči 1,6 t/ha izpusta ogljika, ohranitveno kmetijstvo pa le 0,3 t/ha.
Tretji del delavnice se je nanašal na razlago organske snovi v kmetijskih tleh Slovenije, predstavljeni so bili talni tipi z večjo vsebnostjo TOS. Povprečna zaloga ogljika v kmetijskih tleh v Sloveniji je 90 t/ha, najvišje zaloge ogljika hranijo tla z drevesi in grmišči (118 t/ha). Najpomembnejši dejavniki, ki zmanjšujejo vsebnost TOS v kmetijskih zemljiščih so intenzivna obdelava tal (globoko oranje, obračanje…), preveliko število prehodov zemljišča, kar povzroči zbijanje tal, obdelava v slabih vremenskih pogojih, dopuščanje zakisanja tal, osiromašenje tal oz. nenadomeščanje hranil, nestrokovna raba hranil, povzročanje vetrne in vodne erozije ter izsuševanja tal, nezadosten kolobar, uporaba kontaminiranih organskih in mineralnih gnojil, vnos mikro plastike, kovin, kemičnih snovi, povzročanje zaslanjevanja tal.
V delavnico se je na kratko vključil tudi vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na GIS, dr. Boštjan Mali, ki se udeležuje podnebne konference v Glasgowu, kjer zastopa Slovenijo na področju AFOLU (Agriculture, forestry and other land uses). Glavni projekt skupine AFOLU je proces Koronivia, katere izziv je predvsem sodelovanje držav v dogovarjanju za zagotovitev prehranske varnosti ob podnebnih spremembah in zmanjševanje emisij.
Na koncu delavnice se je odvila daljša razprava med udeleženci, kar potrjuje zanimivost in pomembnost tematike za zagotavljanje kakovosti tal ob podnebnih spremembah.
Posnetek delavnice si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
1. Sklop: Lastnosti tal, pomembne za vezavo C ->tukaj.
2. sklop: Ogljikov ciklus -> tukaj.
3. sklop: organska snov v kmetijskih tleh Slovenije -> tukaj.
Da je bila delavnica uspešna in zelo pomembna za deležnike pa potrjujejo spodnji komentarji udeležencev delavnice:
Hvala lepa, odlično je bilo. LP
Pozdravljeni, najlepša hvala. In pohvale za zares strokovno in odlično izpeljano delavnico, ki nam bo v pomoč pri našem delu! Lep vikend
Spoštovani zelo lepo ste pripravili predavanje. Hvala.
Spoštovani! Najlepša hvala za poslano. Zelo koristno gradivo za nas kmetijce. Malo smo obnovili znanje o tleh in dodali precej novosti. Trudila se bom prenašati to znanje našim kmetom. Lep pozdrav