Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v okviru evropskega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedlo raziskavo, v kateri je spremljalo vrste odpadne hrane in razloge za nastajanje odpadne hrane v slovenskih gospodinjstvih. Prvič so na voljo podatki, katera živila največkrat zavržemo in zaradi kakšnih vzrokov.
Izsledki raziskave, ki je potekala v jesensko-zimskem času leta 2021 in v pomladno-poletnem času leta 2022, so bili pridobljeni z izpolnjevanjem dnevnikov odpadne hrane. Sodelujoča gospodinjstva so sedem zaporednih dni vpisovala, katero hrano so zavrgla, v kakšni količini in navedla vzroke za to.
»Raziskava je trenutno edina in najbolj obsežna raziskava s področja odpadne hrane pri nas. Namen raziskave niso količine, temveč vrste zavržene hrane, vzroki za nastajanje odpadne hrane in navezava na demografske podatke. Rezultati predstavljajo oceno stanja v slovenskih gospodinjstvih, dodati pa je treba, da se običajno za sodelovanje v tovrstnih raziskavah odločijo gospodinjstva, ki so v neki meri že ozaveščena in odpadno hrano vidijo kot težavo,« je o raziskavi povedala Lara Habič iz Sektorja za ravnanje z odpadki pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Med zavrženo hrano kar tretjina še užitne in največ zelenjave
Raziskava je pokazala, da je bilo užitnega dela odpadne hrane ena tretjina, neužitnega dela odpadne hrane pa dve tretjini. Skoraj polovica (45 %) vse nastale odpadne hrane v gospodinjstvih je bila odpadna zelenjava, četrtina odpadno sadje (24 %), sledijo kruh in pekovski izdelki (6 %) ter meso in mesni izdelki (5 %).
Skupni izračuni pokažejo, da so gospodinjstva v povprečju povzročila nekaj manj kot dva kilograma (1,852 kg) odpadne hrane na teden, kar znaša povprečno 0,688 kg na člana gospodinjstva. To pomeni 96,3 kg odpadne hrane na gospodinjstvo na leto oziroma 35,8 kg na člana gospodinjstva.
Med zanimivimi izsledki raziskave je tudi podatek, da je v jesensko-zimskem obdobju večji del užitnega dela odpadne hrane (10 %) sestavljala skupina kuhane sestavljene jedi (na primer musaka, testenine z omako in podobno), v pomladno-poletnem obdobju pa so bile to juhe (7 %).
Ravnanje z odpadno hrano
Gospodinjstva so v povprečju 52 % odpadne hrane zavrgla v zabojnik za biološke odpadke, 30 % v hišni kompostnik, 8 % preusmerila v krmo za živali, 4 % zlila v kanalizacijski odtok in 3 % zavrgla v zabojnik za mešane komunalne odpadke.
Sodelujoči so kot vzroke za nastanek odpadne hrane večinoma navedli pokvarjeno hrano, pretečeni rok uporabe, preveliko količino pripravljene hrane ter hrano neustreznega vonja, okusa in videza. Manjkrat navajajo preveliko količino kupljene hrane, napačno shranjevanje ali napako med pripravo hrane.
Kaj lahko naredimo?
V Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, zato ta lahko zelo vplivajo na zmanjšanje njene količine. Priporočeni ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje nastajanja odpadne hrane se nanašajo predvsem na zmanjševanje nastajanja užitnega dela odpadne hrane. Gospodinjstva lahko to dosežejo z načrtovanjem obrokov in nakupov, s prilagoditvijo količine pri pripravi hrane, s poznavanjem datumov uporabe živil, ponovno uporabo ostankov in pravilnim shranjevanjem živil ter s podobnimi ukrepi.
V letu 2024 bodo sledili ponovitev raziskave, primerjava podatkov in ovrednotenje cilja zmanjšati količino odpadne hrane v Sloveniji. Cilj je 30-odstotno zmanjšanje celotne količine odpadne hrane do konca leta 2026, uresničujemo ga v sodelovanju z vsemi drugimi deležniki prehranske verige in iniciativami.