O projektu

Odpadna hrana

Na svetu se letno zavrže kar tretjina vse pridelane hrane. Poleg družbenega in gospodarskega vidika je pomemben tudi okoljski vidik ravnanja z odpadno hrano. Zmanjševanje količine odložene odpadne hrane (na odlagališčih) neposredno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Po podatkih EU naj bi odpadna hrana v Evropi povzročila 7 % vseh emisij TGP.

Glavna cilja aktivnosti na področju zmanjšanja emisij TGP s preprečevanjem in zmanjševanjem količin odpadne hrane sta pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih bodo izvedene različne ozaveščevalne kampanje, ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 % do konca projekta.

Doseženi rezultati po zaključku projekta bodo:

  • dve sortirni analizi bioloških odpadkov s poudarkom na količinah odpadne hrane;
  • štirje pilotni projekti merjenja količin odpadne hrane z metodo dnevnika (gospodinjstva, javne ustanove, gostinska dejavnost);
  • šest letnih poročil o analizi količin odpadne hrane (gostinska dejavnost, javne ustanove);
  • pet letnih ozaveščevalnih kampanj za različne deležnike (gospodinjstva, javne ustanove, gostinska dejavnost), priprava materialov, vsebin in orodij;
  • državno šolsko tekmovanje o preprečevanju in zmanjševanju količin odpadne hrane;
  • delavnice in razvoj orodij za izobraževanje občin in izvajalcev obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov o metodologiji določanja količin odpadne hrane v bioloških komunalnih odpadkih.

Aktivnosti projekta

Projektna oznaka Opis aktivnosti Ime partnerja
C7.1

Po podatkih SURS je v Sloveniji leta 2018 nastalo 68 kg odpadne hrane na prebivalca ali 4 kg več kot leta 2017. Polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, druga polovica v proizvodnji in predelavi hrane. Podrobnejša metodologija določanja količin odpadne hrane še ni bila izdelana. V sklopu projekta bo izdelana metodologija za izvedbo sortirne analize bioloških komunalnih odpadkov s poudarkom na količinah odpadne hrane. Izvedeni bosta dve primerjalni sortirni analizi (leta 2020 in leta 2025), s katerima bo za 19 občin oziroma 500.000 prebivalcev Slovenije ocenjena količina odpadne hrane.

 MOP
C7.2

Ozaveščevalne kampanje bodo potekale ves čas izvajanja projekta. Kampanje bodo izvedene za:

  • gospodinjstva,
  • javne ustanove (bolnišnice, vrtci, šole, domovi za starejše),
  • gostinsko dejavnost (restavracije, hoteli, priprava in dostava hrane),
  • izvajalce obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja odpadkov,,
  • občine.

Cilj vseh ozaveščevalnih kampanj je zavedanje, koliko (še užitne) hrane kot posamezniki zavržemo in katere navade privedejo do tega, da s hrano ravnamo nepremišljeno. Za vsako skupino deležnikov bodo napisani napotki in navodila, kako zmanjšati količino odpadne hrane. Kampanje bodo izvedene digitalno in v obliki tiskovin s povezovanjem z drugimi področji (kmetijstvo, izobraževanje, zasebni sektor).

 MOP
C7.3

Izvedene bodo delavnice za občine in izvajalce obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja odpadkov o:

  • metodologiji in izvajanju sortirnih analiz bioloških odpadkov,
  • orodjih in navodilih, kako zmanjšati količine in preprečiti nastanek odpadne hrane v gospodinjstvih, javnih ustanovah in gostinski dejavnosti.

Namen delavnic je izobraževanje občin in izvajalcev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja odpadkov o pomenu ozaveščanja. Občine in javne službe bodo tako opremljene z orodji, s katerimi bodo lahko ozaveščale na lokalni ravni ter tako krepile učinke projekta.

 MOP

Dokumenti

Ozaveščevalna kampanja o preprečevanju in zmanjševanju količin odpadne hrane – komunikacijski načrt

Communication plan for reduction and prevention of food waste

·

Navodilo za izvedbo sortirne analize bioloških odpadkov s poudarkom na določanju deleža odpadne hrane – posodobljeno

Bio-waste analysis methodology – BWA methodology

·

Povezane novice

Zadnje novice

Last News

Pred vas postavljamo izziv, kako zmanjšati količino odpadne hrane v gospodinjstvu, zato vse mlade med 16. in 24. let vabimo, da se nam pridružijo na hekatonu, ki se bo 16. in 17. oktobra odvijal na Ljubljanskem gradu.

Prevečkrat se zgodi, da hrana, ki je še užitna, konča med odpadki. Zato je izrednega pomena tehten razmislek, kako ravnamo s hrano, kakšne količine kupimo in kdaj hrani poteče rok uporabe.. Čas je, da vrnemo hrani spoštovanje, ki si ga zasluži.

Strategija „od vil do vilic“ celovito obravnava izzive trajnostnih prehranskih sistemov, ob čemer priznava neločljive povezave med zdravimi ljudmi, zdravimi družbami in zdravim planetom. Je tudi osrednji del agende Komisije za doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj.

Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2018 zavrgel 68 kg hrane, od tega je bilo kar 26 kg še užitne.

Z mreženjem do vpogleda v logistične vidike organizacije hackathonov.

Posvet na temo učinkovitosti zelene prehranske verige.

Seminar o dobrih praksah s področja trajnostnega javnega naročanja, energetske učinkovitosti in odpadne hrane.

Webinar about sustainable public procurement, energy-efficient buildings and handling of food waste

Odpadna hrana je tretji (!) največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov, saj se na svetu letno zavrže kar tretjina vse pridelane hrane.

Partnerji aktivnosti

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za okolje in prostor je vodilni partner projekta. Poleg koordinacije celotnega projekta, je odgovoren tudi za izvajanje aktivnosti na področju ZeJN, preprečevanja in zmanjševanja odpadne hrane in vsesplošnega ozaveščanja in opolnomočenja vseh partnerjev za prehod v nizko-ogljično družbo.

Spletna stran: www.mop.gov.si