O projektu

Trajnostna mobilnost

Cilj Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov je da se le ti znižajo za 9 % do leta 2020, v primerjavi z letom 2008. Izpusti toplogrednih plinov iz prometnega sektorja še vedno naraščajo, kar gre pripisati pretežni rabi osebnih avtomobilov in odsotnosti sočasnega razvoja alternativnih prevoznih sredstev. V ta namen so aktivnosti sklopa trajnostne mobilnosti zastavljene tako, da spodbujajo zmanjševanje izpustov TGP v prometu.

Aktivnosti projekta

Projektna oznaka Opis aktivnosti Ime partnerja
A2

Namen akcije Temelji kampanj promocije aktivne mobilnosti je, da se preko raziskave ugotovi:

  • kaj vpliva na izbiro načina potovanja in
  • kakšen je odnos ljudi do mobilnosti,
  • kakšne so vrednote na tem področju in
  • kateri motivi vodijo izbiro vrste potovanja.

Na podlagi pridobljenih informacij bo IPoP oblikoval šest večjih ozaveščevalnih kampanj, ki bodo promovirale aktivno mobilnost – hojo in kolesarjenje.

IPoP
C1.1.

V okviru podakcije Mesta pešcem in kolesarjem so ciljna skupina kampanj otroci, mladostniki in mlade družine. Cilj kampanj je zmanjšati delež avtomobilskih potovanj na kratke razdalje in posredno zmanjšati delež izpustov toplogrednih plinov. Preveč kratkih poti se opravi z avtomobilom. V Ljubljani se z avtomobilom opravi 14 % potovanj, krajših od enega kilometra in 40 % poti, krajših od 5 km. V manjših krajih so ti deleži pogosto še bolj v prid vožnji z avtomobilom.

IPoP,
MZI
C1.2.

Namen podakcije Vključevanje lokalnih skupnosti v izvajanje promocijskih aktivnosti trajnostne mobilnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti (ETM) je, da se poveča in poglobi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Evropski teden mobilnosti (ETM) je glavni dogodek za promocijo trajnostne mobilnosti v Sloveniji in širše v Evropi že od leta 2002. Število sodelujočih občin z leti narašča. MZI bo v okviru projekta izvedel 6 pozivov za sofinanciranje aktivnosti občin v okviru ETM, kar bo pripomoglo k boljši izvedbi aktivnosti, večji trajnosti ukrepov in manjši finančni obremenjenosti občin pri izvajanju aktivnosti. Ministrstvo bo, v sodelovanju s projektnimi partnerji in občinami, pripravilo tudi nabor aktivnosti s predlogi za izvedbo, ki bo priloga k pozivu. Prvi poziv bo predvidoma objavljen v februarju 2020. Učinek aktivnosti se bo meril po izvedenih aktivnostih občin v okviru ETM.

IPoP,
IPoP, ZRC SAZU
C3.1.

V okviru podakcije Integriranje javnega potniškega prometa se bodo izvajali mehki ukrepi za večjo konkurenčnost javnega potniškega prometa (JPP). Delež poti, opravljenih z JPP, je v zadnjih desetletjih v Sloveniji močno upadel - v letu 2017 je bilo le še 4,3 % poti opravljenih z JPP, 67,5 % pa z osebnim avtomobilom. Posledično so se izpusti toplogrednih plinov, zaradi prometa v Sloveniji med letoma 1986 in 2014, povečali za kar 166 %. Pripravljeni bodo predlogi za izboljšanje sistema JPP s poudarkom na tarifni in upravljavski integraciji, izboljšanju dostopnosti in informiranosti. Informacije o JPP in ostalih trajnostnih potovalnih načinih bodo zbrane na spletni platformi, izdelani po vzorcu koncepta mobilnost kot storitev - MaaS. Cilj akcije je povečati delež poti in potniških kilometrov JPP v naslednjih desetih letih na račun deleža poti, opravljenih z osebnimi avtomobili.

ZRC SAZU
C3.2.

V okviru podakcije Razvoj sistema celostnega prometnega načrtovanja bo na podlagi novih evropskih smernic, pripravljena prenova nacionalnih smernic za celostno prometno načrtovanje (CPS) občin in podporne tematske smernice za področja, ki se v Sloveniji kažejo kot posebej zanimiva. Pregledani bodo tudi potencialni viri financiranja občin za pripravo in izvajanje ukrepov, ki so del CPS. V zadnjih letih je več kot 70 slovenskih občin pripravilo svoje Celostne prometne strategije (CPS), ki temeljijo na nacionalnih smernicah iz leta 2012.

UIRS,
MZI, MOP, UM FGPA, IPoP, ZUM
C3.3.

V okviru podakcije Upravljanje zelene mestne logistike bosta vključena dva pilotna projekta zelene logistike. Na temo upravljanja mestne logistike MzI že pripravlja Smernice za strateško upravljanje mestne logistike, medtem ko bo v okviru tega projekta izvedena analiza mednarodnih projektov in praks uvajanja novih oblik logistike v zakonodajni okvir v državah članicah EU. Hkrati bo predmet analize stanje v Republiki Sloveniji in predlogi za spremembo zakonodaje. Potreba po integraciji okoljskih vsebin v proizvodne procese narašča, del teh pa predstavlja tudi zelena logistika.

ZUM,
MZI, UIRS
C3.4.

Pripravljeni bodo Mobilnostni načrti ob večjih gradbenih delih v mestnem. Ob napovedi preureditve Cafove ulice v Mariboru v skupni prometni prostor (ang. shared space) namenjen primarno kolesarjem in pešcem, so se vzpostavile civilne iniciative proti načrtovani preureditvi. Slednje izhaja iz neozaveščenosti in strahu stanovalcev, ki so ga z mikrosimulacijami prometa in meritvami izpustov v ožji in širši okolici ter z grafičnimi prikazi omilili. Meritve na omenjeni ulici bo UMFGPA izvajala še v prihodnosti in na podlagi teh pripravil nacionalne smernice za mobilnostne načrte ob izrednih dogodkih (npr. zapore cest itd.).

UM FGPA,
MZI, MOP, UIRS, ZUM, ZRC SAZU
E5.

Ministrstvo za infrastrukturo bo pripravilo celovito prenovo Slovenske platforma za trajnostno Mobilnost in jo vzdrževalo na način, da bo omogočala tudi interaktivne funkcionalnosti kot je spletni forum za ključne udeležence.

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost je podporni servis slovenskim občinam, regijam in ustanovam za razširjanje vsebin/informacij/publikacij (. smernice, navodila, programi, akcijski načrti, priročniki) za različna področja kot na primer kolesarjenje, hoja, vozlišče P+R, celostno prometno načrtovanje, upravljanje mestne logistike, upravljanje prometa in druge teme s področja trajnostne mobilnosti do ključnih deležnikov, vključenih v načrtovanje, odločanje in izvajanje nalog s področja trajnostne mobilnosti.

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost je dostopna na http://sptm.si/.

MZI

IPoP vabi k sodelovanju občine, ki jih zanima prilagajanje prometa za življenje z epidemijo COVID-19 in po njej.

Ministrstvo za infrastrukturo je pričelo z zbiranjem prijav za Evropski teden mobilnosti 2020.

Za vrednotenje in primerjavo trajnostne gradnje potrebujemo različna orodja in okoljske certifikacijske sheme, kot je npr. nacionalni znak za okolje, imenovan Znak kakovosti v graditeljstvu ali na kratko ZKG.

Partnerji aktivnosti

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za okolje in prostor je vodilni partner projekta. Poleg koordinacije celotnega projekta, je odgovoren tudi za izvajanje aktivnosti na področju ZeJN, preprečevanja in zmanjševanja odpadne hrane in vsesplošnega ozaveščanja in opolnomočenja vseh partnerjev za prehod v nizko-ogljično družbo.

Spletna stran: www.mop.gov.si

IPoP - Inštitut za politike prostora

V okviru sklopa trajnostne mobilnosti vodi aktivnosti aktivne mobilnosti s ciljem povečanja te oblike mobilnosti, predvsem za kratke razdalje.

Spletna stran: www.ipop.si

Ministrstvo za infrastrukturo

Ministrstvo za infrastrukturo je odgovorno za aktivnosti, povezane s trajnostno mobilnostjo in aktivnostih, povezane s trajnostno rabo energije v stavbah.

Spletna stran: www.mzi.gov.si

ZRC SAZU

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v okviru sklopa trajnostne mobilnosti bo pripravil smernice za integracijo javnega potniškega prometa.

Spletna stran: http://www.zrc-sazu.si

Univerza v Mariboru, Fakulteta gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

UM FGPA v okviru sklopa trajnostne mobilnosti je odgovoren za izvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov na območju Maribora.

Spletna stran: www.fgpa.um.si

ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.

Na področju trajnostne mobilnosti skrbi za aktivnosti povezane z zeleno mestno logistiko.

Spletna stran: www.zum-mb.si

Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Urbanistični inštitut Republike Slovenije je odgovoren za nadgradnjo sistema za celostno prometno načrtovanje in celostne prometne strategije (CPS).

Spletna stran: www.uirs.si